Novi BMW iX3 je prvi serijski model na arhitekturi Neue Klasse, ki je od začetka zasnovana okoli centraliziranega računalništva. BMW je v razvoj vložil več kot 10 milijard evrov, rezultat pa je avtomobilska platforma, ki lahko bistveno poenostavi elektroniko, zmanjša maso kablov in omogoči hitrejše uvajanje novih funkcij.
Avtomobilska industrija se vse hitreje premika proti programsko definiranim vozilom (SDV), pri katerih programska oprema postaja enako pomembna kot mehanska zasnova avtomobila. BMW je z novo generacijo Neue Klasse pri tem ubral nekoliko drugačno pot od večine tekmecev.
Prvi serijski model na tej arhitekturi je BMW iX3, ki uporablja centralizirano računalniško zasnovo namesto klasične množice elektronskih krmilnih enot.
Štirje »supermožgani« namesto množice računalnikov
Pri tradicionalni avtomobilski elektroniki ima skoraj vsaka nova funkcija svojo krmilno enoto. Z razvojem tako nastaja vse bolj zapleten sistem računalnikov, kablov in povezav.
Zonske arhitekture so naredile korak naprej: funkcije združujejo glede na fizični položaj v vozilu, podatke in električno energijo pa usmerjajo prek lokalnih zonskih krmilnikov.
BMW je šel še dlje. Pri iX3 je večino računalniške inteligence odstranil iz lokalnih krmilnikov in jo preselil v štiri centralne računalniške enote oziroma »supermožgane«. Lokalni elementi tako postanejo precej enostavnejši, saj večino odločitev sprejema centralni računalniški sistem.
Analitik Shamik Ghosh iz SBD Automotive ocenjuje, da je BMW iX3 trenutno eden najbližjih primerov avtomobila, pri katerem so centralno računalništvo, lahki zonski krmilniki in gigabitni ethernet povezani že od začetka razvoja.
600 metrov manj kablov
Ena najbolj otipljivih prednosti nove arhitekture je zmanjšanje kompleksnosti električne napeljave.
BMW navaja, da Neue Klasse odstrani približno 600 metrov kablov, masa kabelskih snopov pa je manjša za okoli 30 odstotkov. Hkrati naj bi se zakasnitev pri prenosu podatkov zmanjšala na približno eno milisekundo.
Namesto dolgih ločenih povezav so senzorji in aktuatorji povezani z najbližjim zonskim krmilnikom, ta pa podatke prek hitrega gigabitnega etherneta posreduje centralnim računalnikom.
Nova funkcija brez menjave strojne opreme
Še pomembnejša prednost se skriva v programski opremi.
Ker programske funkcije niso več neposredno vezane na posamezne dobaviteljske elektronske krmilne enote, lahko BMW nove funkcije uvaja brez temeljite spremembe strojne opreme. To pomeni tudi večjo svobodo pri izbiri dobaviteljev elektronskih komponent.
Nove funkcije, izboljšave asistenčnih sistemov, optimizacije baterije in nekatere funkcije umetne inteligence bo mogoče dodajati tudi z brezžičnimi posodobitvami (OTA).
To je eden ključnih konceptov programsko definiranega avtomobila: vozilo se lahko sčasoma izboljšuje tudi po tem, ko je že pri kupcu.
BMW stavil več kot 10 milijard evrov
Takšna arhitektura ima svojo ceno. BMW je v razvoj tehnologije Neue Klasse vložil več kot 10 milijard evrov, saj je moral novo električno, računalniško in programsko osnovo razviti praktično od temeljev.
Naložba je hkrati dolgoročna . Če bo BMW isto programsko in računalniško arhitekturo lahko uporabljal v številnih prihodnjih modelih, se bodo visoki začetni stroški postopoma porazdelili na večje število vozil.
BMW je pred številnimi tekmeci
Večina velikih proizvajalcev bo v prihodnjem desetletju uvedla zonske električne arhitekture, vendar številni tradicionalni proizvajalci te rešitve še vedno dodajajo na starejše elektronske osnove.
Tudi nekateri kitajski proizvajalci, Tesla, Volvo in Rivian že uporabljajo različne oblike centraliziranega oziroma zonskega računalništva, vendar je po oceni SBD Automotive BMW iX3 med najpopolnejšimi primeri takšne zasnove.
Če se bo trend programsko definiranih vozil nadaljeval, bo centralizirano računalništvo z lahkimi zonskimi krmilniki verjetno postalo ena ključnih arhitektur prihodnjih avtomobilov.
BMW z modelom iX3 tako ne predstavlja le novega električnega športnega terenca, temveč predvsem novo digitalno osnovo za avtomobile prihodnosti.
